MEJNIKI V ZGODOVINI ZLATA

4000 pr. n. št.

V srednji in vzhodni Evropi se začne uporabljati zlato.

3000 pr. n. št.

Zlato se začne uporabljati v starem Egiptu in Sumeriji.

2500 pr. n. št.

Grobni pridatki faraona Djoserja iz prve dinastije vključujejo zlat nakit, eno najstarejših tovrstnih egipčanskih odkritij.

1500 pr. n. št.

Prve omembe zlata, ki se uporablja v mednarodni trgovini, izvirajo iz starega Egipta. Pojavijo se tudi prvi kovanci, imenovani šekeli.

1350 pr. n. št.

Stari Babilonci so začeli uporabljati metode – predvsem lidijski kamen – za določanje čistosti zlata.

1091 pr. n. št.

V stari Kitajski zlato postane uradno priznana oblika denarja.

SREDINA 6. STOLETJA pr. n. št.

Krez, kralj Lidije (pokrajina v Mali Aziji), začne kovati prve zlatnike.

58 pr. n. št.

Julij Cezar lahko poplača svoje dolgove v Rimu z zlatom iz galskih rudnikov.

1. STOLETJE pr. n. št.

Rimljani so začeli kovati nov zlatnik, imenovan aureus (zlat).

LETO 780

Valutna reforma Karla Velikega uvede v srednjo Evropo nov zlatnik – libra (funt).

1100

Benetke postanejo glavni trg za zlato.

1284

Znameniti zlati dukat začnejo kovati v Benetkah in naslednjih 500 let ostaja najbolj razširjen kovanec v uporabi v Evropi.

1344

Angleški kralj Edvard III. je dal kovati zlatnik, florin. Tega kmalu zamenja noble.

1492

Pomorščak Krištof Kolumb odkrije ameriško celino. Španski kralj Ferdinand Aragonski izda oster ukaz, da naj prinese zlato.

1717

Slavni znanstvenik Isaac Newton v vlogi upravnika Kraljeve kovnice v Londonu določi ceno zlata, ki nato obvelja za več kot 200 let.

1787

Prvi ameriški kovanec je skoval Ephraim Brasher.

1792

Zakon o kovancih vzpostavi bimetalni denarni standard (tj. obtok zlatih in srebrnih kovancev) v ZDA in opredeljuje ameriški dolar kot ekvivalent s 24,75 grainov (1,6 grama) zlata in 371,25 grainov (24,13 gramov) srebra.

1803

Prva zlata mrzlica v ZDA izbruhne v Severni Karolini, kjer lokalni rudniki postanejo glavni vir zlata za kovnico Philadelphia Mint, glavno kovnico v državi.

1848

Začne se zlata mrzlica v Kaliforniji.

1851

Iskalec zlata Edward Hammond Hargraves odkrije zlato v Novem Južnem Walesu v Avstraliji.

1859

V Nevadi je odkrita žila srebrne rude Comstock. Nevada pet let kasneje dobi status države zaradi nahajališč zlata in srebra.

1886

George Harrison odkrije velika nahajališča zlata blizu Johannesburga v Južni Afriki.

1887

Škotska fizika Robert in William Forrest ter kemik John MacArthur izumijo postopek cianiranja, ki omogoča pridobivanje zlata iz kamnin s cianidom.

1896

Dva iskalca odkrijeta zlato v reki Klondike na Aljaski, kar sproži »zlato mrzlico stoletja«.

1900

V ZDA je uveden zlati standard, zaradi česar je ameriški dolar zamenljiv v zlato.

1903

Korporacija Engelhard predstavi organski medij, ki omogoča tiskanje zlata na površine. Sprva se uporablja v dekorativne namene. Kasneje se zanj najdejo drugi načini uporabe.

1922

V Egiptu Howard Carter odkrije Tutankamonovo večinoma nedotaknjeno grobnico iz sredine 14. stoletja pr. n. št. Faraonovi pogrebni pridatki še danes predstavljajo edinstveno zbirko nakita in zlatih predmetov.

1927

Francoski zdravniki odkrijejo, da ima zlato blagodejne učinke pri zdravljenju revmatoidnega artritisa.

1933

Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt je prepovedal izvoz zlata in zamenljivost dolarja v zlato.

1934

Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt spremeni ceno zlata na 35 dolarjev za trojsko unčo.

1944

Sporazumi iz Bretton Woodsa so ustanovili mednarodni zlati standard, Mednarodni denarni sklad in Svetovno banko.

1947

AT&T predstavi prvi tranzistor z uporabo zlata za izdelavo kontaktov.

1960

Razvit je prvi laser. Za večjo učinkovitost uporablja pozlačeno ogledalo.

1961

Nevada postane največji dobavitelj zlata v ZDA.

1969

Posebna sončna očala, ki jih nosijo astronavti Apolla 11, so delno pozlačena.

1973

ZDA so odstranjene z zlatega standarda. Od takrat naprej je cena zlata prepuščena tržnim silam. Junija 1973 cena zlata narase na 120 dolarjev za trojsko unčo.

1974

Ameriška administracija odpravi vse omejitve individualnega lastništva zlata.

1976

Inštitut za zlato v Washingtonu je ustanovljen kot ustanova, namenjena zbiranju vseh razpoložljivih informacij v zvezi z zlatom.

1980

21. januarja cena zlata doseže rekordno vrednost 850 dolarjev za trojsko unčo.

1986

Na trg pridejo pozlačene zgoščenke.

1987

V avtomobilski industriji se zlato uporablja pri razvoju in izdelavi zračnih blazin, saj se je izkazalo za najzanesljivejši material.

1996

Proti Marsu je poslan Mars Global Surveyor, satelit s posebnim pozlačenim teleskopom.

1999

V Evropi se uveljavi nova valuta, evro. Vendar ima novoustanovljena Evropska centralna banka še vedno 15 % svojih rezerv v zlatu.

2000

Na Havajih ameriški astronomi s posebnimi dvojnimi teleskopi z zlatimi komponentami opazujejo površje Neptuna in Urana.

2001

Po terorističnem napadu na New York in poznejšem strmem padcu na svetovnih delniških trgih so vlagatelji ponovno usmerili pogled na zlato kot edino pravo varno zatočišče za svoje naložbe.

2006 – 2014

Zlato ponovno postane tarča naložb in kopičenja. Leta 2006 je cena zlata presegla 600 dolarjev za trojsko unčo, preden je leta 2008 presegla mejo 1000 dolarjev in se v trgovanju dne 5. septembra 2012 povzpela na najvišjo vrednost vseh časov v višini 1920,80 dolarjev. Do leta 2014 se cena ustali na približno 1300 dolarjev za trojsko unčo.

2013 – 2020

Zlato na poti. Bolj ko sta terorizem in svetovna gospodarska kriza v ospredju, manj si centralne banke – in države na splošno – želijo zaupati. Naraščajoče spoznanje, da države uživajo večjo gotovost, če imajo svoje zlato doma ali ga imajo pod boljšim nadzorom, leta 2013 utira pot za precej premišljeno objavo načrta za selitev zlatih rezerv nemške zvezne banke iz zatočišča iz časa hladne vojne v trezorjih Ameriške centralne banke v New Yorku nazaj v Nemčijo. Začetna faza vključuje prenos 300 ton kovine. Do konca leta 2020 naj bi bilo vse nemško denarno zlato, shranjeno v ZDA, odpremljeno. Nemci želijo pridobiti tudi 347 ton zlata, ki je trenutno deponirano v Franciji. Nemci razmišljajo, da je zlato varno le, če se ga hrani doma in tam tudi testira njegova čistost. Nemčija naj bi imela 3400 ton zlata, večino v tujini. Spomladi 2014 centralna banka Ukrajine v strahu pred vojno z vzhoda najame polete, da vse svoje denarno zlato prenese v zgoraj omenjeno newyorško banko. V prvi polovici junija 2014 so oboroženi uporniki Islamske države Iraka in Levanta (ISIL) izropali vse zlate rezerve iraške centralne banke, ki so bile hranjene v regionalni pisarni v Mosulu. Za kaj je bilo to zlato uporabljeno, ni znano. Konec junija razglasijo nov »kalifat« (državo). Dejstvo, da so militanti pobegnili s temi zalogami kaže, da zlato še naprej igra ključno vlogo, zlasti v vojnah in pretresih, ki jih doživljajo države, ki nenehno tlijo v negotovosti, potem ko so jih v 20. stoletju umetno izklesale velesile. Morda bomo videli še več valov, v katerih se bo zlato v denarnih rezervah premeščalo po izgubi zaupanja v glavne valute ter v mednarodne in nacionalne denarne institucije.